Droni nad Havaji izpuščajo na stotisoče komarjev, da bi rešili veliko težavo

Junija so se nad gozdovi Havajev z neba usule posebne biorazgradljive kapsule, ki so jih dostavili z droni. Vsaka izmed njih je vsebovala približno tisoč komarjev – a ne navadnih. Šlo je za nepikajoče moške komarje, vzgojene v laboratoriju, okužene z bakterijo Wolbachia. Ta namreč preprečuje, da bi jajčeca ob morebitnem parjenju moških komarjev z divjimi samicami preživela.

Gre za inovativen poskus zajezitve invazivne populacije komarjev, ki ogroža domorodne vrste ptic, kot so redki havajski drevesniki. "Če tega kroga ne prekinemo, bomo izgubili naše drevesnike," opozarja Chris Farmer, vodja havajskega programa pri organizaciji American Bird Conservancy (ABC).

Havajski drevesniki, nekoč številni in raznoliki, danes bijejo bitko za preživetje. Nekoč je obstajalo več kot 50 vrst teh ptic, danes jih je ostalo le še 17, večina od njih pa je ogroženih. Vrsta ʻakikiki je lani v naravi skorajda funkcionalno izumrla.

Po besedah Farmerja "eksistenčno grožnjo" tem pticam predstavlja ptičja malarija, ki jo širijo komarji. Ti na Havajih niso domorodni – prvič so jih zabeležili leta 1826, najverjetneje so jih nehote prinesle kitolovske ladje. "Povzročili so valove izumrtij ptic," pravi Farmer.

Preostali drevesniki so se umaknili v višje predele otokov, kjer je bilo hladneje in komarji niso preživeli. A s podnebnimi spremembami se razmere spreminjajo. "Opazujemo, kako se komarji selijo v višje lege, saj jim temperature to omogočajo, ptice pa se pomikajo vse višje, dokler jim ne zmanjka habitata, v katerem bi lahko preživele," pravi Farmer. "Na primer na Kauaiju opažamo, kako populacije ptic tam preprosto izginjajo."

Za množično in dolgotrajno uporabo pesticidov se niso odločili, saj bi ti uničili tudi domorodne vrste žuželk. Znanstveniki so se zato usmerili v laboratorijsko gojenje komarjev samcev, okuženih z naravno prisotno bakterijo Wolbachia. Pri parjenju z divjimi samicami ta bakterija povzroči, da jajčeca niso sposobna razvoja.

"Komar, ki prenaša ptičjo malarijo, je drugačen od tistega, ki prenaša malarijo pri ljudeh," pojasnjuje Farmer. V laboratoriju so testirali različne seve bakterije in razvili ustrezen sev za uporabo pri južnem hišnem komarju, prisotnem na otokih.

Leta 2022 so v Kaliforniji začeli množično vzrejati okužene komarje, leto kasneje pa so jih začeli spuščati v naravo na havajskih otokih Maui in Kauai – najprej s helikopterji, zdaj tudi z droni. "Trenutno spuščamo 500.000 komarjev na teden na Mauiju in 500.000 na Kauaiju," pravi Farmer.

Sprva so to počeli s pomočjo helikopterjev, nato so začeli uporabljati drone, kar je pomenilo tudi nižje stroške. Razvili so posebne kapsule, ki komarje ohranjajo pri življenju. "Zaradi dronov smo bolj prilagodljivi glede časa spuščanja kapsul s komarji tudi na območjih, kjer so vremenske razmere precej sprejemljive," je pojasnil Adam Knox iz organizacije ABC.

Rezultati tega početja bodo znani predvidoma v letu dni. A že zdaj naravovarstveniki upajo, da bodo s takšnim pristopom "kupili čas" za ogrožene vrste ptic. Nedavna študija je namreč pokazala, da bi lahko preprečili izumrtje nekaterih podvrst drevesnikov.

Z večjim nadzorom nad komarji bi lahko ptice znova razširile svojo populacijo, ob tem pa bi lahko razvile tudi večjo genetsko raznolikost, navaja omenjena študija. A znanstveniki tudi opozarjajo, da je pot, da bi ptice razvile zaščitno gensko mutacijo, še zelo dolga.

Farmer je za CNN dejal, da je zelo boleče opazovati, kako ptice izumirajo, a prav to mu daje dodatno motivacijo pri iskanju rešitev. "Obstaja možnost, da rešimo ogrožene vrste. A če teh ptic v naslednjem desetletju ne rešimo pred izumrtjem, jih verjetno več ne bo. Imamo orodja, da naredimo razliko," je še dejal.

Avtorica članka: Nell Lewis, CNN